DANES SMO VSI JUNAKI
Vsi smo si vedno želeli, da ne bi bilo šole, da bi bili doma in bi počeli, kar nam je volja. Ne morem verjeti, vendar je res prišel čas, ko ni šole in smo doma.
Bolezen, virus, ki razhaja in se širi kot ogenj, nas je prikovala v svoje domove. Ne moremo se prosto gibati, ne moremo biti s prijatelji, se skupaj igrati in družiti. Strah pred tem, da bi se nalezli virusa, je veliko večji, kot naša želja po skupnih trenutkih. Nisem si predstavljal, da mi ne bo potrebno hoditi v šolo, pa vseeno ne morem početi, kar bi si želel. Torej je vsa ta želja zaman.
Čeprav v šolo ne hodim in sem doma, se ne morem družiti s prijatelji in se igrati na igrišču. Tudi šolo pogrešam. Učenje od doma sploh ni zabavno. Snov v šoli veliko bolje razloži učiteljica, lahko se smejimo in družimo s prijatelji in sošolci.
V odmoru se lahko poigramo in si kaj povemo.
Vendar nam ne preostane drugo, kot da skupaj premagamo ta virus. Skupaj bomo tudi premagali strah pred boleznijo in se bomo zdravi vrnili v šolske klopi kot pravi junaki in zmagovalci.
Sandi Ščap, učenec 5. A
